Albert von Szent-Györgyi (1893–1986)

Albert von Szent-Györgyi

Nobelov nagrajenec za fiziologijo ali medicino in biokemik

Slavni fiziolog in biokemik Szent-Györgyi se je rodil v Budimpešti na Madžarskem, kjer je tudi študiral in leta 1917 prejel naziv doktorja medicine. Študij je nadaljeval v Pressburgu (danes: Bratislava), Pragi, Berlinu, Leidnu in Groningenu, ter nato prejel naziv doktorja kemijske znanosti v Cambridgeu.

Odkril je bogat vir vitamina C v papriki.

S pomočjo sredstev madžarske države je ustanovil inštitut biokemije na univerzi v Szegedu. Na podlagi svojih študij je postal prvi, ki je izoliral vitamin C. Tako je odkril bogat vir tega vitamina v madžarski papriki.

Szent-Györgyi je preučeval tudi sprejemanje kisika v žive organizme. Najpomembnejši rezultat raziskav celične respiracije je odkritje določenih korakov tega, kar je kasneje postalo znano kot Krebsov cikel.

Za svoje študije bioloških procesov izgorevanja s posebnim ozirom na vitamin C je leta 1937 prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino. Leta 1938 je postal stalni član Madžarske akademije znanosti.

Albert von Szent-Györgyi na znamki madžarske pošte Hungarian Post JSC

Po 2. svetovni vojni se je za vedno preselil v Združene države Amerike in se naselil v Woods Hole blizu Bostona, kjer je prejel raziskovalno mesto na nacionalnem inštitutu za zdravje. V laboratoriju morske biologije v Woods Holu je Szent-Györgyi ustanovil inštitut za raziskave mišic, kjer je nadaljeval z raziskavami še iz časov, ki jih je prebil v Szegedu na Madžarskem.

Madžarska akademija znanosti, Budimpešta, Madžarska

Med letoma 1962 in 1971 je bil profesor na univerzi v Dartmouthu. Še vedno je ohranjal stike s svojo domovino in od 60. let prejšnjega stoletja redno obiskoval Madžarsko. Zadnji desetletji svojega življenja je posvetil raziskavam raka. Umrl je v Woods Holu, star 93 let.